Marčevski pohod članov PD Polet Šentrupert je potekal po Rilkejevi poti nad Tržaškim zalivom. Pot se je začela ob vstopu prvih pohodnikov v Mokronogu, nato v Šentrupertu, Slovenski vasi in vse do Ljubljane. Avtobus je bil poln, kot je vsako leto na poti na Primorsko. Menda že sama klima vpliva na to, da se tega pohoda udeleži največ članov. Prvi cilj je veljal ogledu gradu Miramar, ki ga je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan I., brat cesarja Franca Jožefa. Grad je glede na arhitekturo zelo lep. Načrte zanj je naredil Carl junker, gradili pa so ga med leti 1856 do 1860. Bela zunanjost se lepo prilega modremu morju. Okoli gradu je park, kjer se popotniku spočije duša in telo. Letos je zaradi suše bil park nekoliko manj zelen, toda vremena ne more k sreči urejati nihče. Park zajema 22 hektarjev površine. Popotnik lahko občuduje redke eksotične vrste, ki jih je Ferdinand Maksimiljan prinesel s svojih potovanj. Ko je bil v bojnem pohodu v Mehiki ubit, je grad služil za letno rezidenco Habsburžanom.
Od gradu Miramar smo se napotili na ogled parka in nato po 365 stopnicah in poti prišli do kraja Križ. Do Sesljana smo se peljali z avtobusom, saj bi sicer hodili po asfaltu, kar pa ni najbolje. V Sesljanu se začne Rilkejeva pot. Rainer Maria Rilke (1875‒1926), avstrijski pesnik, je bil v svojem času gost na Devinskem gradu. Po njem so poimenovali to pot. Po njegovi pripovedi je sam dobil navdih za Devinske elegije prav v času svojega bivanja na tem gradu, ko je poslušal bučanje burje in valovanje morja. To področje pa ni navdihovalo le njega, ampak tudi mnoge druge pesniške duše. Po legendi je na tem področju nastala tudi Prešernova Lepa Vida.
Sama pot vodi nad krasnimi pečinami nad morjem. Ob njej so vidni ostanki iz prve svetovne vojne (kaverne). Oko se spočije nad modrino morja, lepem Devinskem gradu in ostalih lepotah, ki jih popotniki doživljamo različno. Nebesna modrina in modrina morja sta bili to soboto popolni. Zadnji ogled je veljal izviru reke Timav, ki je od izvira do izliva v morje dolga le dva kilometra. Na področju izvirov je bilo nekoč rimsko naselje Fons Timavi.
Vsega lepega je hitro konec. Pot smo zaključili blizu Sežane, kjer smo si še privezali telo. Sledila je pot do doma, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Doživeli smo veliko lepega, saj smo ob vseh lepotah začutili tudi vonj morja. Vsega tega pač ne moremo imeti vsak dan, zato so naši pohodi nekaj posebnega.
Marija Zagorc
no images were found