Minulo soboto, 22. marca, smo se Poletovci odpravili na Primorsko. Vremenska napoved ni vlivala upanja, da bomo potrebovali sončno kremo.
Izhodišče naše poti je bilo v notranjosti Krasa, povsem na meji z Italijo, v vasi Voglje. Od tam nas je lokalni vodnik Marjan popeljal med skrivnosti življenja slovenskih Kraševcev v zamejstvu, v vasi Repen. Kot vez naše poti je izbral ogled Kalov ali luž – zbiralnikov za vodo, ki so jih na Krasu zaradi specifičnosti pokrajine – v časih, ko še ni bilo vodovoda – potrebovali za napajanje živine.
V oblačnem vremenu nas je mestoma pozdravljalo sonce, mestoma dež, in pa prijazni domačini.
V vasi Repen smo si ogledali Kraško hišo, slišali zgodbo življenja Kraševcev še ne tako dolgo nazaj, začutili, da kljub prepihu stoletij ostajajo zavedni Slovenci. Okoli vasi Repen je posejano ogromno kamnolomov. To je bil tudi glavni zaslužek domačinov skozi stoletja, saj je Repenški marmor in izdelki iz njega odnesel sloves po celem svetu, saj velja za enega najtrših in najbolj obstojnih marmorjev na svetu. To govori tudi utrdba na taboru – Repentabor, ki po tisočletju še kljubuje zobu časa. No, na Repentaboru stoji tudi božjepotna cerkev, pozdravila pa nas je tudi romarska školjka poti Sv. Jakoba.
Pot nas je vodila skozi prebujajoča se polja nazaj do vasi Voglje, kjer smo si v zavetju Oštirjeve kmetije ogledali zoreče pršute, pancete, salame … in jih seveda poizkusili, skupaj z domačim teranom in malvazijo.
Čas je mineval hitro, prehitro, postanek za kosilo v Lokvah in ogled Divaške jame s prečudovitimi kapniki, in že smo v poznih večernih urah s prelepimi spomini prispeli nazaj na Dolenjsko. In seveda, se vidimo 5. aprila na pohodnem izletu na Japetič na Hrvaškem.
Damjan Zupančič
no images were found