V sredo, 17. junija smo peljali skupinico planinskih članov na novo zelo zahtevno planinsko pot na naš najbljižji skoraj-tisočak, 948 m visoko Lisco. Po krajši vožnji do izhodišča v vasi Cerje smo opremljeni s priporočeno opremo po krajšem predavanju o gibanju po zavarovanih poteh sprehodili do vstopa v steno.
Že vstop v plezalni del je velik pokazatelj, kaj nas je čakalo na preostanku poti. Popolnoma navpična stena je izdatno opremljeno s skobami, ki so poleg jeklenice v veliko pomoč pri napredovanju. Naše udeleženke so po prvih preplezanih metrih te vertikale že veselo vriskale, tako da smo tudi vodniki vedeli, da ne bomo imeli posebnih težav. Varno in zbrano smo z zmernim tempom napredovali po poti. Sama pot je razdeljena na pet raztežajev različnih težavnosti, med njimi pa je speljana prijetna pot z veliko razgledišči. Zadnji plezalni del poti je najtežji – ocenjen je z oceno D/E, zato smo se na tem mestu iz varnostnih razlogov še dodatno varovali z vrvjo.
Vse udeleženke smo srečno pripeljali do Tončkovega doma na Lisci, nekaj jih je skočilo še na cca. 20 m oddaljen vrh, ostali pa smo malce posedeli in poklepetali pri domu ter se okrepčali.
Vsi smo se strinjali, da je bila dogodivščina vredna ponovitve in jo priporočamo vsem, seveda v spremstvu vodnikov.
zapisal: Martin Železnik
fotke: Biserka Lončar, Alenka Potrč
