Člani PD Polet smo se v soboto, 25. aprila 2015 odpravili na Porezen. Boljšega izleta si pred Dnevom upora proti okupatorju ne bi mogli izbrati. Naš najboljši Prijatelj je napolnil minibus, ki nas je zgodaj zjutraj odpeljal iz z jutranjim soncem prebujene Dolenjske proti našemu cilju. Udeležence izleta smo pobirali vse do Škofje Loke. Glavni vodnik Gregor nam je med vožnjo pojasnil potek izleta. Prispeli smo do našega izhodišča v Petrovem Brdu in se odpravili na pot. Ta je bila zelo prijetna, saj ni bilo strmih vzponov. Izjemen razgled, s katerim so pohodniki nagrajeni ob sončnem vremenu, je zastirala gosta megla in rahlo pršenje dežja. Slabo vreme nam ni moglo do živega, saj smo s sabo prinesli veliko dobre volje.
Po treh urah hoje smo prispeli do doma na Poreznu, kjer smo se okrepčali in planinske dnevnike obogatili z žigom. Izvedeli smo, da ima dom zanimivo preteklost. Prvotno planinsko kočo je nadomestila po vojni preurejena italijanska vojašnica. Ime je dobila po narodnem heroju Andreju Žvanu – Borisu, ki je padel skupaj s tovariši v boju z Nemci na Poreznu 24. marca 1945. Ta dogodek obeležuje tudi spomenik na vrhu Porezna, kjer smo opravili skupinsko fotografiranje. Da nas ne bi odpihnilo, smo se na vrhu zadržali le kratek čas. Pred sabo smo imeli še tri ure hoje v dolino proti Bolnici Franji. Hoja je bila naporna, vendar smo skupaj zmogli. Prispeli smo v dolino in čakal nas je še ogled Bolnice Franje.
Bolnica Franja je živa zgodba humanosti iz obdobja druge svetovne vojne. V njej so zdravili ranjence različnih narodnosti, tudi takih, ki so si v vojni stale nasproti. Postavljena je v strmi soteski Pasice, skozi katero teče potok Černiščica. Težko si je predstavljati, koliko napora, truda, požrtvovalnosti in poguma je bilo potrebnega za njeno postavitev in zdravljenje ranjencev, saj je soteska tako rekoč neprehodna. Narasli potok je leta 2007 v hudem nalivu uničil večino barak. Izbrisati pa ni mogel spominov in vrednot, o katerih nam spregovori in nas jih uči ta kraj, tako da Bolnica Franja ponovno stoji.
Naš izlet se je zaključil v Novakih, v gostišču Gačn’k v logu, kjer smo si privoščili odlično kosilo. V točno tem gostišču se je po vojni poročila zdravnica Franja, po kateri je poimenovana bolnica. Čakala nas je še vožnja proti domu, kamor smo se zdravi in veseli vrnili v večernih urah, ter si zaželeli srečno do našega naslednjega izleta.
Daniel Pejović
