Pohod na Plešo (1262m) na Nanosu je bil 22. 10. 2011. Kljub zelo aktivnim dejavnostim v mesecu oktobru se je pohoda udeležilo 25 planincev in 12 mladih planincev iz OŠ Šentrupert, skupaj z mentorico Marto Mencin.
Pristopi na Nanos so razen enega zelo prijetni in nezahtevni, vendar tokrat temu ni bilo tako. Dan pred našim pohodom je vrh in celotni severni del pokril sneg, svoje pa je dodala tudi zelo močna burja, tako da je bil pohod na vrh vse prej kot enostaven.
Začeli smo v Razdrtem in nadaljevali po zahtevnejši poti na južnem pobočju Nanosa, ki je bil pokrit s snegom samo proti vrhu. Otroci so se zelo razveselili zahtevnejšega dela poti, kjer je tudi nekaj klinov in jeklenic. Ko smo v zaveterju premagali zahtevni del, smo bili prisiljeni pod vrhom zaradi močne burje nadaljevati po strmem in zasneženem pobočju do vrha. Nekaj otrok smo navezali na vrvi zaradi nevarnosti zdrsa in tako prispeli na vrh. Tu nas je pričakala tako močna burja, da smo se morali dobesedno preriniti na drugo stran grebena in hitro spustiti v Vojkovo kočo, kjer smo ob čaju imeli eno uro zasluženega počitka.
Spust v dolino smo opravili po daljši in lažji poti nad cerkvijo sv. Hieronima na levo in po pobočju zložno navzdol do Razdrtega. Tudi ta spust je zaradi vetra in po posameznih mestih zaledenelega snega bilo potrebno opraviti zelo pazljivo in z veliko potrpljenja, tako da smo si na koncu poti vodniki in udeleženci vsak zaradi svojega razloga oddahnili.
Na koncu želim kot prvi vodnik še enkrat pohvaliti mlade planince, ki so se kljub mladosti in krhkosti zelo izkazali. Zahvala gre tudi vsem vodnikom, ki so mi pomagali na tej poti. Enako tudi vsem pohodnikom za strpnost in dobro voljo na poti.
Jože Bučar