Poletovci smo se minulo soboto, 22. novembra 2014, odpravili po lepe razglede na Menino planino. Vse do Gornjega Gradu nas je spremljala gosta megla in bilo je le malo upanja, da ujamemo kakšen sončni žarek.
Avtobus smo parkirali pred največjo katedralo v Sloveniji in vseh 29 pohodnikov se je podalo na pot, ki nas je vodila mimo cerkve sv. Florjana, in kmetije Semprimožnik do „Usranega klanca“, ki je bil kratek in res nekoliko drseč. Nadaljevali smo proti Pragu in se spustili do kopalnice, kjer so nas na smreki pričakali ogledalo, glavnik in zobna ščetka.
Vsekakor imajo posamezni odseki poti posrečena imena, ki so jih domačini opremili z tablami.
Na dobrih 1000 m, ko smo si bili že na ti, je popustila še megla in odprl se je krasen pogled na s soncem obsijane vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Tudi mi smo se kopali v soncu.
Po treh urah hoje smo prispeli do doma na Menini planini, kjer smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Husky, ki nas je spremljal iz doline, je prišel na svoj račun.
Spili smo čaj in se odpravili mimo Jezera Biba proti Vividniku, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in napravili skupinsko fotografijo. Na povratku v dolino smo videli še kraško udornico – jamo Jespa.
Pohodniki so bili odlično razpoloženi in so dobro hodili. Izlet smo sklenili s ”kočerjo” v gostišču na Črnivcu. Izbrali smo še kako pametno, saj je bila hrana naravnost fenomenalna. Moči so se nam povrnile, dobra volja pa še okrepila.
Domov smo prispeli v zgodnjih večernih urah.
Lepo je, ko vreme in narava presenetita ter zasijeta v vsej svoji lepoti. Želeli smo si sonca in ga tudi našli.
tekst: Daniel Pejović
foto: Daniel Pejović, Martin Železnik
