Leto je naokoli, PD Polet pa ne počiva, saj so ravno sončni in mrzli januarski dnevi odlični za uživanje v zimski idili. Za prvi izlet v letu 2017 smo si izbrali bližnjo Malo Goro nad Ribnico. Tako smo se v soboto, 21. januarja 2017, v jutranjih urah z avtobusom odpravili proti Ribnici. Pohodniki so se nam pridružili še v Trebnjem in Dobrniču. V Žužemberku smo se ustavili na kavi in nato nadaljevali proti izhodišču naše poti, kjer so se nam pridružili še vodniki. Izlet, ki se ga je udeležilo petnajst pohodnikov, sta vodila Martin Kumer in Edo Tomšič. Pot smo pričeli pri znanem ribniškem podjetju, kjer smo do jamarskega doma ob Francetovi jami hodili po ribniški naravoslovni poti.
Jamarski dom so v preteklih letih lepo obnovili, tako da nas je pričakal odprt. Žal pa enako ne velja za samo jamo, ki je bila poškodovana in je še vedno zaprta za obiskovalce. Od tega izhodišča smo krenili po ustrezno markirani poti proti Sv. Ani. Pot je bila ravno prav strma, da smo se v primernem tempu dobro ogreli, dohiteli in ravno pod cerkvijo sv. Ane tudi prehiteli planince z Vrhnike. Ob cerkvi iz 16. stoletja, kjer so ob turških vpadih kurili kres, smo opazovali prelepe razglede. Sinjemodro nebo, beli bregovi in zeleni iglasti gozdovi so ponesli naše poglede proti Stojni in Veliki gori, okoliških hribih, Ribnici in Kočevsko-Ribniškem podolju.
Na najvišji točki našega izleta se nismo dolgo zadržali, hitro smo se spustili do planinskega doma pod njo, kjer smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot proti stenam sv. Ane, kjer smo nad prepadnimi stenami uzrli Dobrepolje in bližnjo vas Struge. Od tam sta nas čakali še dobri dve uri hoda do doma na Grmadi. Hodili smo večinoma po ravnem, in ker pot ni bila očiščena, smo malo tudi gazili v snegu. Med potjo smo se zabavali z proženjem snega z najnižjih vej smrek, najbolj razigrani pa so se dodobra povaljali v snegu. Prizanesli niso niti naši novi planinki Bojani, ki se nam je pridružila prvič. Z Grmade smo se spustili preko Velikih Poljan do Ortneka, kjer nas je pričakal avtobus. Prepeljal nas je do bližnjega gostišča, kjer smo šele na toplem začutili pravo utrujenost in lakoto. Prehodili smo okoli 17 km, kar ni malo; vsekakor smo dobro izkoristili sončen soboten dan.
Dobre volje, naužiti sonca in lepih razgledov smo se vrnili domov v zgodnjih večernih urah. Zaželeli smo si srečno do našega naslednjega izleta, ki pa bo že nova zgodba našega društva v letu, v katerega smo že dobro zakorakali. Že 18. februarja 2017 vas vabimo na naslednji izlet na Košenjak nad Dravogradom.
In še nekaj: v hribih si al´ pa nisi!
besedilo: Daniel Pejovič
slike: Martina Ruperčič
