Planinsko društvo POLET razpisuje pohodni tabor:
SRBIJA – potepanje po lepotah Srbije
od sobote 04. do nedelje 12. julija 2015
Potovali bomo po južni, vzhodni in zahodni Srbiji z vzponom na najvišji vrh Srbije Midžor( 2169mnv) v pogorju Stara planina. Povzpeli se bomo tudi na piramidasto goro Rtanj, za katero okoliški prebivalci verjamejo, da ima zdravilne lastnosti ter se sprehodili po stezah Nacionalnega parka Kopaonik. Obiskali bomo tudi nekaj toplic in spomenikov pod Unescovo zaščito ter se popeljali po ozkotirni železnici Šarganska osmica.
Spali bomo po hotelih in planinskih kočah. V hotelih s polpenzionom, v kočah pa z zajtrkom. Potujemo z običajno planinsko opremo in dobro obutvijo.
Dokumenti: potni list, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in planinska izkaznica s plačano članarino za letošnje leto.
Predviden program:
04.07. sobota: odhod iz Šentruperta ob 5h zjutraj izpred društvenih prostorov v Slovenski vasi mimo Zagreba, Beograda, Aleksinca do Sokobanje. Termalni izviri v Sokobanji, ki jih je šest so med najbolj radioaktivnimi v Srbiji, temperatura pa je med 28 in 45 stopinjami Celzija. Toplice so obstajale že v antičnem času, v srednjem veku in času turške oblasti. Poseben pečat temu kraju pa je dal Miloš Obrenovič, ki je dal zgraditi več zgradb in v bližini mesta tudi svoj vodnjak. Sokobanja je dobila ime po trdnjavi Soko grad, ki stoji na visoki skali nad reko Moravico 2km od središča mesta. Nedaleč od Sokobanje stoji cerkvica Marijinega vnebovzetja v kateri so nenavadne freske, ki prikazujejo Kristusa kot otroka, fanta ter odraslega človeka.
05.07. nedelja: Sokobanja – Rtanj – Gamzigrad – Sokobanja
Gora Rtanj je naravni rezervat in je edinstvena zaradi svoje oblike, pravilne piramide. Gora Rtanj se mirno dviguje iz široke podlage, gola, velikanska in se izteče v pravilno piramido imenovano Šiljak z višino 1570m. Po vrnitvi iz Rtanja bomo obiskali arheološko najdišče Gamzigrad, kjer se nahajajo ostanki poznoantične utrjene palače Felix Romuliana. Palačo je po svoji materi imenoval rimski imperator Gai Valerie Maximilian in je eden od veličastnih dosežkov rimske arhitekture.
06.07. ponedeljek: Sokobanja – Knjaževac – Niš – Niška banja
Mesto Knjaževac je prvič omenjeno kot Grgusovac v 17. stol. Znano je bilo po Grgusovačkem stolpu, ki ga je knez Aleksandar Karađorđević uporabljal kot politični zapor. Ko je Karađorđević pobegnil leta 1859 je knez Miloš dal porušiti osovraženi stolp, ki je bil simbol prejšnje oblasti. V zahvalo so meščani svoje mesto preimenovali v Knjaževac. Mesto leži v vinorodnem okolišu, kjer rastejo avtohtone sorte prokupac, vranac in plovdino. Obisk bomo eno od vinskih kleti. Nadaljevali bomo proti Nišu, ki so ga Rimljani zavzeli že okrog leta Kristusovega rojstva in ga imenovali Naissus. Niš je rojstni kraj rimskega cesarja Konstantina Velikega. Med njegovo vladavino (312 – 337) je Niš doživel velik razcvet. Največja znamenitost Niša pa je verjetno Čele kula – Stolp lobanj. Nastala je po krvavi bitki med srbsko in turško vojsko na Čegru, po kateri je turški komandant Hušid -Paša zapovedal, da glave vseh ubitih Srbov odrejo, napolnijo s slamo in pošljejo sultanu v Istanbul, lobanje pa vzidajo v stolp. Vzidanih je bilo 852 lobanj, do danes pa je ohranjenih še 58. Spanje v Niški banji ali v njeni bližini.
07.07. torek: Niška banja – Sićevačka klisura – Pirot – spanje pod Midžorom
Obisk naravnega parka Sićevačke klisure, ki jo je med iskanjem svoje poti izdolbla reka Nišava. Soteska je dolga 17km in jo delijo na tri dele. Najatraktivnejši del je Gradištanski kanjon, ki je širok le toliko kot Nišava. V stenah nad reko gnezdijo zadnji pari surega orla. Postanek v Pirotu, ki je bil 500 let pod turško okupacijo. Znan je po rokodelskem izdelku čilimu, ki se razlikuje od perzijske preproge. Gladek je na obeh straneh. V mestu prodajajo tudi Staroplaninski ali Pirotski kačkavalj, ki ga pridelujejo na poseben način iz ovčjega sira. Spanje v planinski koči, ali ob vznožju Stare planine.
08.07. sreda: Midžor – Prokuplje – Džavolje selo – Kopaonik
Vzpon na najvišji vrh pogorja Stare planine(2169mnv) in obenem najvišji vrh Srbije. Vzpon in spust 4h. Drugo ime za Staro planino je Balkan, tako da je celotni Balkanski polotok pravzaprav dobil ime po tej gori. Med vožnjo proti Kopaoniku si bomo ogledali (2h) še Džavoljo varoš, kjer je erozija ustvarila več kot 200 stolpov iz prsti ter s kamnitimi glavami
09.07. četrtek: Kopaonik – Novi Pazar – Sopočani – Studenica – Kopaonik
Dan namenjen počitku in obisku samostanov Sopočani in Studenica, obojih pod zaščito Unesca, biserov srednjeveškega gradbeništva in fresko slikarstva. Freska Vnebovzetje matere božje iz samostana Sopočani je bila na razstavi v Parizu razglašena za najlepšo srednjeveško fresko. Postanek in sprehod po starem trgovskem delu Novega Pazarja. Spanje na Kopaoniku
10.07. petek: Kopaonik – Pančičev vrh – Zlatibor ali N.P. Tara
Triurni “sprehod” v bližino glavnega vrha nacionalnega parka Kopaonik in njegovega 2016m visokega Pančičevega vrha. Kopaonik je največji gorski masiv Srbije. Dolg je 80km in širok 40km. Ime je dobil po množici rudnikov različnih rud in mineralov. Drži se ga tudi ime Streha Srbije.
11.07. sobota: Zlatibor – Mokra gora – Zlatibor
Obisk nacionalnega parka Tara in turistična vožnja z ozkotirno železnico znano pod imenom Šarganska osmica. Postanek in oddih v Kusturičevem “drvengradu”, ki je čudovita obogatitev tega kraja!
12.07. nedelja: Zlatibor – Valjevo – Divčibare – Šentrupert
Povratek domov s postanki za žejo in lakoto.
Okvirna cena izleta s Coris zavarovanjem je 390€, dokončno ceno bomo oblikovali naknadno. Prve prijave z vplačili akontacije v višini 50,00€ bomo sprejemali do torka, 31.03.2015! Do takrat bomo določili tudi dokončno ceno!
Prijave in dodatne informacije v društvenih prostorih v Slovenski vasi ali pa na gsm: 031 475 396 Tone Burgar in 041 541 077 Bojan Brezovar
Podrobnejši program si lahko ogledate na naši spletni strani ali v razpisu: Program Srbija