Poletovci smo se minulo soboto (14. 6. 2014) odpravili v Bohinjsko Bistrico, ki je gostila letošnji dan slovenskih planincev. Tokrat se nas je zbralo osemnajst in avtobus nas je odpeljal proti Gorenjski.
Na poti smo srečali tudi avtobuse drugih planinskih društev. Za spremembo smo izpustili naše priljubljeno počivališče in se za kavo ustavili v Radovljici. Po poti naprej smo občudovali zagotovo največjo klavirsko harmoniko v Sloveniji in vedno privlačen Bled ter prispeli v Bohinjsko Bistrico.
Organizirani so bili štirje vodenih pohodi. Izpred Športne dvorane Danica so bili organizirani prevozi s kombiji do izhodišč pohodov. Vodja tokratnega pohoda je bil Bojan Brezovar, njegov pomočnik pa Daniel Pejović.
Naš predsednik je že prej izbral pohod na trasi Podjelj – Javornica – Zajamniki – Planina Šeh – Srednja vas. Domačini so nas s kombiji prepeljali do Podjelj, žal pa so se ti prevozi zavlekli, kar nas je stalo dragocenega časa. Pohod smo tako izvedli le do Planine Zajamniki. Pot je bila lahka in položna, tako da smo dobro hodili. Veliko časa smo namenili klepetu in občudovanju bohinjskih gora. Kljub slabi napovedi, nam je vreme dobro služilo. Sem in tja so nas razvajali ne premočni sončni žarki. Omeniti velja, da smo pridobili novega pohodnika – Tone iz Martinje vasi, ki je dolga leta živel v Nemčiji, se je prvič udeležil našega izleta.
Po dobri ure hoje smo prišli na prikupno Planino Zajamniki. Občudovali smo lično urejene pastirske stanove, sirarno, napajališče za živali (lokev). Najbolj atraktivne so bile seveda krave, ki so poležavale na soncu, mulile trave, jo prežvakovale in stresale zvonce, ki so jim viseli okoli vratu. Na koncu vasi smo se posedli na drevesne panje in iz nahrbtnikov vzeli malico. Sledilo je še skupinsko fotografiranje in povratek v Podjelje, saj ni bilo časa, da bi dokončali pohod. Slavnostna prireditev je bila namreč načrtovana že ob pol treh.
V Podjelju nas je pričakal kar naš avtobus. Odpeljal nas je nazaj v Bohinjsko Bistrico, kjer smo si v Kulturnem domu Joža Ažmana ogledali razstavo fotografij ob 120-letnici Orožnove koče – prve planinske koče takrat še Slovenskega planinskega društva. Hkrati se je Miro Strupeh udeležil zbora praporščakov planinskih društev. Ostali smo si nato pri športni dvorani Danica privoščili zasluženo kosilo. V ogromnem vojaškem kotlu so pripravili ričet in v vojaški kuhinji skuhali kranjske klobase. Pred dvorano so bile stojnice z edicijami Planinske založbe PZS, predstavitve planinske opreme, predstavitev Planiskega vestnika, predstavitve lokalnih planinskih društev, prodaja spominkov in bohinjskega sira. Slednji ima menda od vseh sirov najtežje luknje.
Slavnostna prireditev se je začela s prihodom godbenikov in praporščakov. Naš praporščak Miro je še posebej odločno nosil prapor. Zadonela je še himna PZS, t.j. prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča Slavine in skladatelja Jakoba Aljaža. Najbolj zavedni so jo počastili z držo mirno. Zvrstilo se je še nekaj govornikov, ki so nagovorili goste. Prireditev je bila kratka.
Na poti domov smo se ustavili še na Bledu, kjer smo si privoščili slavno blejsko rezino, sladoled, kavo in pivo. Vsekakor zelo prijeten turističen postanek, ki nam je popestril izlet. Dobro prakso pa velja upoštevati tudi v prihodnje. V Šentrupert smo prispeli nekaj čez šesto uro in si po prijetnem dnevu zaželeli srečno!
Daniel Pejović
