Ker sem bila v Gorjancih prvič, težko rečem, da so bili zame "malo drugače". Prijetno me je presenetila udobno speljana razgibana in razgledna pot na vrh. Dan nam je postregel z edinstveno igro svetlobe, ko je sonce preganjalo številne čarobne meglice. Drevesne krošnje so držale meglo v svojem objemu, na košenicah pa jo je sonce razkadilo. Pridih divjine je bilo čutiti v krepko razritih travnikih in svežih odtisih medvedjih šap. Prostrani travniki pod vrhom so prekinili v oči bodečo črto med polomljenim gozdom ter poseko na mejni črti. Mogočen radijski oddajnik se je zibal nad našimi glavami, da se nam je kar malo vrtelo. Lepo je bilo
. Mojca Hysz 
Skip to content
Skip to footer